Camera Obscura

Temna soba, (Latinsko Camera Obscura)

Je temna soba ali pa škatlasta naprava, ki skozi majhno špranjo na eni strani projicira okoli obrnjeno sliko na drugo stranico ali polprozoren zaslon.

Camera Obscura je zelo star izum, prve omembe segajo na kitajsko (filozof Mozi) že 5 stoletij pred našim štetjem.

V trinajstem stoletju izum znanstveniki uporabijo kot varen način za opazovanje sončevega mrka.

V petnajstem stoletju jo začnejo umetniki uporabljati kot prerisovalno in učno napravo.

http://www.photographyhistoryfacts.com/images/photographyhistoryfacts/picture-of-camera-obscura.jpg

Kasnejše izvedbe dodajo polprozoren zaslon. Vmesno ogledalo pod kotom 45 stopinj, ki sliko spet obrne in seveda objektiv, ki poveča zbiralno moč vpadnim žarkom in s premikanjem naprej/nazaj omogoča ostrenje.

To pa je že osnova s katere lahko spoznamo del modernega fotoaparata.


Barvni film

Zametki razvoja, prvi poizkusi barvne fotografije segajo v leto 1850.

http://isz-smgs.weebly.com/barve.html

Sodobni barvni film, ki temelji na subtraktivnem mešanju barv in ki smo ga poznali v drugi polovici dvajsetega stoletja je svetu predstavilo podjetje KODAK malo pred drugo svetovno vojno. (Film se je imenoval Kodachrome, imel je tri plasti emulzije - vsaka občutljiva na eno primarno barvo RGB).

Barvne fotografije iz druge svetovne vojne so redke, tale prikazuje ekipo ‘leteče trdnjave, Anglija 1942’
https://i.dailymail.co.uk/i/pix/2013/03/16/article-0-18B3E20C000005DC-381_964x727.jpg̉
https://www.dailymail.co.uk/news/article-2294284/WWII-color-Rare-photos-1942-Flying-Fortress-bombers-heroic-crews-The-Mighty-8th-Command.html

Draga proizvodnja in potreba po veliki količini svetlobe, sta nato proces nadalje zavirala vse do petdesetih let prejšnjega stoletja. Barvni film se je v resnici uveljavil šele v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja.

Danes

Dandanes je film zamenjalo svetlobno občutljivo CCD/CMOS tipalo - števec fotonov, ki svetlobo pretvarja v elektrone.

Najbolj razširjena, najcenejša izvedba za zajem barv s takšnim senzorjem je tako imenovan bayer filter, ki barvne ‘pike’ razporedi v vzporeden vzorec (Kar ni enako kot pri filmu, kjer gremo v globino).


https://en.wikipedia.org/wiki/Bayer_filter

Filmsko kemijo (ravijanje) je zamenjal v fotoaparat vgrajen digitalni računalnik, ki zna s tipalom zajeto sliko primerno obdelati in shraniti.

about / github / jekyll